Na poti iz pošte v Kamniku sva se z diktatorico malo pogovarjala.
Njen brat je genij piflar. Dobil je (tako kot ona) neko priznanje od župana, za najboljše učence v občini. Piflar.
Skratka, debato je neslo v smeri razvajenosti. Ker ona namreč meni, da sem jaz razvajen. Pa nisem.
Nevem točno kako sva prišla do njenega brata, no kakorkoli že: Ugotovila sva zakaj je v taki prednosti pred svojimi sovrstniki.
Ostalim se je zgodila velika krivica, za katero čutim, da morajo ljudje izvedeti. Namreč bili so prikrajšani za iste možnosti kot on.
Pokov’c je bil tako razvajen, da so mogli starši in diktatorca tehtati kinder jajčke, da so videli ali je v jajcu igrača v enem kosu ali za sestavljat. Imeli so točno naštudirano težo (Bog jim daj zdravja).
Mali se je bojda začel kar dret, če ni dobil tiste igrače za sestavljat. Tu bi morda prav prišli dve vzgojni okoli kepe. Ampak ne.
Posebni kakor so, so vse kinder jajčke z igračkami za sestavljat pokupili za svojega sinkota, katerega možgani so se posledično začeli hitreje razvijati kot od vseh ostalih otrok v njegovi generaciji. Zgodila se je velika krivica.
In bojim se da je za njegovo generacijo že prepozno! In namesto ene povprečne generacije imamo enega rahlo nadpovprečnega pubertetnika in mnogo podpovprečnih.
Še dobro da je Kamnik majhna vas in da ni prizadeta večja populacija. Upam, da se vsi zavedamo, kako lahko take malenkosti vplivajo na naša življenja.
Groza. Res!
Piro Tessa Blog
Sarma in seks!
Če hočem nardit nekaj sirijs demiđa u kuhni,je zame najboljš ,če se spodstopim napravt sarmo.Bikoz aj lv sarma!
Kako to zgleda? Cunami efekt!
Kupim (ker je kamera direkt nad polico,ne ukradem!) glavo (zeljnato) kislo,sumljivo majhno.Ker je mehka se mi dopade,se bo zvijala kot za šalo(mislm hec,ne veliko šalco) supr,fino ,fajn. Nesem domov(peljem ker je trgovina predaleč,da bi šla peš tja po zelje,pa kupla sm tud šteko radenske ,ne morm to za cesto nosit pet kilometrov..) zavito v štiri vrečke,ker hudič kisu smrdi,no diši po kislem zelju,ja prou mam -smrdi.
Doma u roke največji nož,ki meji na neko japansko mačeto(da me ne bi spet kdo popravlu od kje mačeta izhaja pa blabla,ker to ni kle bistvo,smo pr sarmi!) in odsekam glavi (od zela se ve) vrat.Bene krvi,nč ne špricne,sam odpade tist trd kocen od zelja(skratka nič dramatičnga) (velik oklepajev a ne?).
Začnem odvijat listke,en po edn ,mal poližem enga,da dobim idejo o stopnji kislosti.Je ne dobim,pa mal odgriznem,požvečim,ispljunem(v koš-pa ne košarkaški).Ni kislo preveč sploh,odločm.Zadnje tiste male sredinske liste naseckam z prej omenjeno mačeto,da vse leti na okoli.Mal spominjam na svidiš šefa iz mapetkov.
Že pražim čebulo in česn na par kaplc(tri velike žlice) olivca in mešam s kuhlco, hitrej k ukrajinka z ritjo.Ko zrihtam-prepražm zadevo,notr stresm kilo mešanga mesa(krava,svinja) in pražim dalje.Riž stresem u posodo,uno k smo jo dobil za pike u mečkatorju,neki dolg nazaj časa in potresem z jednu žlićku vegete(hihi) natresem peteršilja in drobnaka pa ostale trave ,zalijem z vodo in v mikrovalovko.Naštelam na tventifajf minut.Se skuha,dam hladit(zapleteno ,vem).
Grem požret kepo sladoleda,čokoladnega s koščki(ostružki bolj) čokolade,pokadim enga al dva,z matko opravljava sosede na hitr,psu zamenjam vodo(ker v stari plavajo neke črne živale,pa še en polž je ravno prlezu do roba,pa vem ,da je naša kuzla bl slabga želodca,od kr so polži po travi se mi zdi ,da bl švoh žre,boga).Pogledam reklamo od tuša. Zdaj je masa(meso in riž) ohlajena!
Preverim v knjigi kaj prav nuna valentina(kuharica),ker dobim občutek,da moram dodat še kaj,da se ne bo razpadlo,ko prerežeš sarmicu.Nuna prav :”Dej not jajc,dva,tri!” Se odločm za dva in ju umešam v maso.In na vrsti je d big part-zavijanje.Vzamem list,vržem kepo mase gor,začnem zvijat.Leze pr straneh vn,zavijam,se pizdim,dobim štiri rižke na rokav,tuhtam kako to da se meso ne prime,me že mika ,da bi probala v maso vtaknit komolc,da vidm če se bo tud meso prjel,al je to kak fizikaln zakon,da se sam riž poca gor.Se zadržim.
Nekak s težavo(težavami,ker ni bla samo ena) navijem sarme eno za drugo,naložim na krožnik,zgleda lepo,kot une pr mesarju,sm kr profi,ouje!Uzamem lonc,ki mi ga je mati kupila za 30-letnco,takega za govejo župo kuhat(nism si lih to želela,pa pride prou,mati ve kaj otrok nuca!) in naložim na dno par listov,potem sarmice pa natrosim gor ,z mačeto naseckano zelje, pa sarmice pa par listkov in zalijem z vodo.Dam kuhat.
Zdaj vre počasi,tajmr dala na 90 minut.Pol spacam omakco ,vmešam not in še pol urce kuhljam.Pol izklopim keramikplate in zavpijem:”aleluja”!Zvečer bo dec pršu dam,bo reku:”aj kj za jest?” Bom vsa žareča in ponosna rekla:”sarma” Bo reku :”Dej ene tri pogrej!” Bom pridrsala(s hišnimi copati) do mize s krožnikom moje umetnine,mojim trudom,produktom mojega trdega dela ,..in postavila pred njega.Usedla se bom nasproti in ga gledala v ksiht,ko bo prvi kos nesel proti ustom.
Če slučajno reče,da je prekislo,preslano,prekajstvemkaj…mu nm dala nč( jest,pa to…) cel teden!
Grem kuhno pospravt,predn se začnejo podgane zbirat!
Aja kakšne ima veze kle seks?Nobene ,sam pohotneže sm naučila sarmo skuhat! :lol:
Kako to zgleda? Cunami efekt!
Kupim (ker je kamera direkt nad polico,ne ukradem!) glavo (zeljnato) kislo,sumljivo majhno.Ker je mehka se mi dopade,se bo zvijala kot za šalo(mislm hec,ne veliko šalco) supr,fino ,fajn. Nesem domov(peljem ker je trgovina predaleč,da bi šla peš tja po zelje,pa kupla sm tud šteko radenske ,ne morm to za cesto nosit pet kilometrov..) zavito v štiri vrečke,ker hudič kisu smrdi,no diši po kislem zelju,ja prou mam -smrdi.
Doma u roke največji nož,ki meji na neko japansko mačeto(da me ne bi spet kdo popravlu od kje mačeta izhaja pa blabla,ker to ni kle bistvo,smo pr sarmi!) in odsekam glavi (od zela se ve) vrat.Bene krvi,nč ne špricne,sam odpade tist trd kocen od zelja(skratka nič dramatičnga) (velik oklepajev a ne?).
Začnem odvijat listke,en po edn ,mal poližem enga,da dobim idejo o stopnji kislosti.Je ne dobim,pa mal odgriznem,požvečim,ispljunem(v koš-pa ne košarkaški).Ni kislo preveč sploh,odločm.Zadnje tiste male sredinske liste naseckam z prej omenjeno mačeto,da vse leti na okoli.Mal spominjam na svidiš šefa iz mapetkov.
Že pražim čebulo in česn na par kaplc(tri velike žlice) olivca in mešam s kuhlco, hitrej k ukrajinka z ritjo.Ko zrihtam-prepražm zadevo,notr stresm kilo mešanga mesa(krava,svinja) in pražim dalje.Riž stresem u posodo,uno k smo jo dobil za pike u mečkatorju,neki dolg nazaj časa in potresem z jednu žlićku vegete(hihi) natresem peteršilja in drobnaka pa ostale trave ,zalijem z vodo in v mikrovalovko.Naštelam na tventifajf minut.Se skuha,dam hladit(zapleteno ,vem).
Grem požret kepo sladoleda,čokoladnega s koščki(ostružki bolj) čokolade,pokadim enga al dva,z matko opravljava sosede na hitr,psu zamenjam vodo(ker v stari plavajo neke črne živale,pa še en polž je ravno prlezu do roba,pa vem ,da je naša kuzla bl slabga želodca,od kr so polži po travi se mi zdi ,da bl švoh žre,boga).Pogledam reklamo od tuša. Zdaj je masa(meso in riž) ohlajena!
Preverim v knjigi kaj prav nuna valentina(kuharica),ker dobim občutek,da moram dodat še kaj,da se ne bo razpadlo,ko prerežeš sarmicu.Nuna prav :”Dej not jajc,dva,tri!” Se odločm za dva in ju umešam v maso.In na vrsti je d big part-zavijanje.Vzamem list,vržem kepo mase gor,začnem zvijat.Leze pr straneh vn,zavijam,se pizdim,dobim štiri rižke na rokav,tuhtam kako to da se meso ne prime,me že mika ,da bi probala v maso vtaknit komolc,da vidm če se bo tud meso prjel,al je to kak fizikaln zakon,da se sam riž poca gor.Se zadržim.
Nekak s težavo(težavami,ker ni bla samo ena) navijem sarme eno za drugo,naložim na krožnik,zgleda lepo,kot une pr mesarju,sm kr profi,ouje!Uzamem lonc,ki mi ga je mati kupila za 30-letnco,takega za govejo župo kuhat(nism si lih to želela,pa pride prou,mati ve kaj otrok nuca!) in naložim na dno par listov,potem sarmice pa natrosim gor ,z mačeto naseckano zelje, pa sarmice pa par listkov in zalijem z vodo.Dam kuhat.
Zdaj vre počasi,tajmr dala na 90 minut.Pol spacam omakco ,vmešam not in še pol urce kuhljam.Pol izklopim keramikplate in zavpijem:”aleluja”!Zvečer bo dec pršu dam,bo reku:”aj kj za jest?” Bom vsa žareča in ponosna rekla:”sarma” Bo reku :”Dej ene tri pogrej!” Bom pridrsala(s hišnimi copati) do mize s krožnikom moje umetnine,mojim trudom,produktom mojega trdega dela ,..in postavila pred njega.Usedla se bom nasproti in ga gledala v ksiht,ko bo prvi kos nesel proti ustom.
Če slučajno reče,da je prekislo,preslano,prekajstvemkaj…mu nm dala nč( jest,pa to…) cel teden!
Grem kuhno pospravt,predn se začnejo podgane zbirat!
Aja kakšne ima veze kle seks?Nobene ,sam pohotneže sm naučila sarmo skuhat! :lol:
Subscribe to:
Posts (Atom)